 |
 |
|
ponedeljek, 21. februar 2005
Lokalni dilerji CD-jev - Izzid uradnega Tu pa tam soundreka v vseh boljših trgovinah
sreda, 23. februar 2005
ob 20h | Škofja Loka - Premiera filma
petek, 25. februar 2005
ob 18h | Kolosej Ljubljana - Promocija soundreka Tu pa tam / KOCKA s podpisovanjem CD -jev
sobota, 26. februar 2005
okoli 19h | Rogaška Slatina - Premiera filma
sreda, 2. marec 2005
ob 20h | Prešernovo gledališče, Kranj - Film Tu pa tam tud' knjiga DA (vstop prost)
ponedeljek, 11. april 2005
ob 19h, dvorana Štuk, MB | projekcija filma
ob 20.30, predavalnica v Univerzitetnem športnem centru, MB| predstavitev ekipe
sreda, 13. april 2005
Kolosej - Filmska repriza filma Tu pa tam |
|
|
|
|
 |
|
|
|
| |
|
|
| |
BLODNJE - DRUGI DEL
Droga TU droga TAM - vse to je KRANJSTERDAM
 Film prikazuje 4 luzerje, ki to prav gotovo niso, ki cele dneve posedajo na klopci in ga pohajo. Takšna je realnost. In tako film ni ne PROTI in ne ZA droge - film jih čez enostavno zgodbo samo realno prikaže. Zgodbo pa smo konec koncev postavili v Kranjsterdam, kjer se take stvari dogajajo. Čeprav vemo, da ima prav vsako mesto in država svoj Kranjsterdam in svojo klopco, na kateri se zbirajo ti štirje luzerji, ki to prav gotovo niso, ampak so na to klopco pahnjeni predvsem zaradi neugodnega stanja mladih v državi. Hkrati pa smo pač hoteli narediti film za mlade. In to smo lahko naredili na dovolj realen način, ker pri nas le ni tako zelo prisotna cenzura, kot je recimo v Ameriki. Hvala bogu! Tako smo dobili možnost, da smo mladino v Sloveniji pokazali takšno, kakršna je. Film je zelo realen. Mogoče, kar se drog tiče, še malo preblag. Predvsem zato, ker je to črna komedija in predvsem je to film, katerega namen je, da se ob njem zabavaš. Nismo hoteli moralizirati in sedaj poudarjati uporabo droge in ne vem kaj še vse. Film smo snemali prav tam, kjer se dilerji v Kranju ponavadi zbirajo. In to je osnovna šola v kranjskem blokovnem naselju - kranjski >geto<, če v Sloveniji sploh obstaja >geto<. Celotno dilanje smo posneli tam in prav tako smo posneli posedanje naših glavnih junakov na klopci osnovne šole.  In fora je, da ponavadi ti ljudje cele dneve res nimajo kaj delati in potem jim po glavi rojijo takšne ali drugačne odtrgane ideje. Tudi naši 4 glavni junaki, predvsem zaradi prekomernega pohanja in ne-dela, dobijo idejo, da bi si od mafije sposodili denar. In prav zaradi tega, da bi v filmu dogajalo, smo morali v zgodbo vpeljati mafijo, ki je seveda mi ne poznamo ravno najbolje, se pa vsi skupaj zavedamo, da obstaja, in to še posebej v Kranju. Saj vsi poznate dobro staro heroinsko navezo in tako naprej in nazaj. No ko že omenjam heroin, moram poudariti, da tega v filmu NI, ker nam gre ta droga, po domače povedano, vsem na >kurac< in mislimo, da je za film ta droga že totalno mimo. Prav gotovo pa ni to droga, ki bi jo mladina v Sloveniji na veliko uporabljala. Vsaj ne v teh letih. Verjamemo pa, da je bila ta droga nekaj let nazaj, predvsem v obdobju tranzicije, glavni problem. No, kakorkoli... Mafija v filmu je predvsem zaradi tega, da celotno, že tako izmišljeno zgodbo, zakomplicira. Je pa res, da je tukaj tudi, zaradi efekta črne komedije, predvsem WANNABE mafija. Se pravi mafija, ki to hoče biti, pa ji seveda zaradi okolja to ne uspeva najbolje. Hoteli smo, da je tudi mafija komična. In tako je na trenutke naš film cel wannabe film.  Wannabe mafija, wannabe čefurji, wannabe igralci, wannabe režiser - wannabe film. Vse za to, da mogoče film v enem trenutku postane še bolj pristen in prisrčno zabaven. :) No, kljub temu se moramo zavedati, da je v Sloveniji še kako prisotna ta mafija. Seveda jih ne poznamo in ne vemo, kdo so, do trenutkov, ko jih potrebujemo za tako ali drugačno izposojo denarja ali dobavo velike količine droge. Pa smo spet pri drogi. V Kranju je nekaj najlažjega dobiti joint. In zato je bil ravno Kranj nekaj let nazaj poimenovan Kranjsterdam. Ta napis je bil ali mogoče še vedno je v obliki grafitov kar na nekaj lokacijah po celotnem mestu. TU PA TAM, KRANJSTERDAM. No v glavnem, dalo se je dobiti veliko tega, in to po dokaj nizki ceni, zato so v tistih časih vsi hodili v Kranj kupovat takšno ali drugačno travo. Sedaj pa moram reči, da je Slovenija postala en sam velik Kranjsterdam. To pomeni, da je trave povsod dovolj. In tako, kot sem že večkrat poudaril, bi to zgodbo lahko postavili v katerokoli mesto po Sloveniji ali katerokoli državo v Evropi ali na svetu. Lepo bi bilo, če bi se tega zavedali prav vsi.  Tukaj pa pridemo do problema tabuiziranja. Predvsem v Sloveniji se vse preveč tabuizira. Vse je tabu in vse je navidezno prepovedano. Tega ne mislim samo v državnem smislu, ampak tudi v smislu prave slovenske družine. Vse je TABU in vse je prepovedano. In ravno zato nastane nasprotni učinek: mladi začnejo pohati. Ker jim doma to prepovejo ali se o tem sploh ne pogovarjajo. In, seveda, najslajše stvari so vedno prepovedane in to je to. Prihajam namreč iz zelo liberalne družine in sem pri sebi videl, kako je vse skupaj potekalo. Vedno so mi za vsako stvar rekli, naj poskusim. Ker sem bil seveda mlad in večni upornik, sem za vsako stvar rekel: FUCK OFF, ni šanse, da bi poskusil. Nikoli ne bom poskusil. In tako moram reči, da nikoli v življenju nisem poskusil niti cigarete niti alkohola (za moje pojme v bistvu največji drogi), kave, red bulla, rum kokosa (ha, ha), kaj šele takšnih ali drugačnih uradnih drog. Mogoče je bil to nasvet za vzgojo otrok. Seveda s tem nisem mislil, da bi bilo treba otroke že od rojstva naprej hraniti s takšnimi ali drugačnimi >tabletkami<. NE! Samo naj se stvari ne tabuizira! Je pa res, da je vse odvisno od tega, kakšna oseba si. Kakor je to pomembno pri čisto vsaki stvari na tem svetu. In če se pogovarjamo o tem, ali se drogam da izogniti, potem je seveda odgovor: z lahkoto! Vse je pač odvisno od tega, ali si labilna oseba ali nisi. Sem pa pač mnenja, da droge morajo obstajati, ker ljudje v življenju potrebujejo energijo, voljo in ne vem, kaj še vse. In to ponavadi dobijo v drogah. Sam seveda posegam po drugih - zame lepših, bolj zdravih in kul življenjskih drogah, kot so glasba, šport, FILM (seveda) in seks. Ko ena od teh >drog< odpove, jo nadomesti druga. In to so moje droge - za ostale ljudi pa pač mislim, da naj imajo v življenju tiste, ki jih želijo imeti.  Tako da sem totalno za to, da se vse skupaj legalizira in hkrati čim bolj nadzira, da se stvar zgolj ne izrodi. V bistvu je največji problem, ko tudi droge - ni važno, kakšne - več ne pomagajo. Potem ti ostane samo še samomor. In mogoče je tu problem slovenstva. Premalo življenjske volje in energije. Tako sem vedno raje opazoval vse, ki okoli mene to počnejo. Moje videnje drog je res ostalo bolj pri videnju, saj imam že celo življenje okoli sebe ljudi, ki uživajo takšne ali drugačne droge, tako da sem navajen vsega. Iz tega opazovanja je potem nastala želja, da vse to posnamem in naredim film (seveda sta nekej pripomogla tudi soustvarjalca scenarija, ki sta v svojem življenju zaužila kar nekaj takšnih ali drugačnih drog). In tako je nastal TU PA TAM!
- Mitja Okorn
(za festival Droga ni moda,
katerega namen je spodbujanje polemike o drogi)
Neodvisna pripomba: Ko človek prebere tole bluzenje - začne dvomit da se Okornič ne drogira. Že na prvi fotki je zaloten v vsem poznanem polovično horizontalnem koma-yoga položaju z čiki in pirom... A je treba sploh še kej napisat?
| |
| |
|
|
|
|
