Jap, tole dejansko kaže vreme nad Kransterdamom
ponedeljek, 21. februar 2005
Lokalni dilerji CD-jev - Izzid uradnega Tu pa tam soundreka v vseh boljših trgovinah
sreda, 23. februar 2005
ob 20h | Škofja Loka - Premiera filma
petek, 25. februar 2005
ob 18h | Kolosej Ljubljana - Promocija soundreka Tu pa tam / KOCKA s podpisovanjem CD -jev
sobota, 26. februar 2005
okoli 19h | Rogaška Slatina - Premiera filma
sreda, 2. marec 2005
ob 20h | Prešernovo gledališče, Kranj - Film Tu pa tam tud' knjiga DA (vstop prost)
ponedeljek, 11. april 2005
ob 19h, dvorana Štuk, MB | projekcija filma
ob 20.30, predavalnica v Univerzitetnem športnem centru, MB| predstavitev ekipe
sreda, 13. april 2005
Kolosej - Filmska repriza filma Tu pa tam

1 g domačice ... 500 SIT
Tu pa tam šalčke (redkost) ... 5.000 SIT

Tu pa tam majica ... 3.000 SIT
10 g čarobnih gob ... 9.000 SIT

Film Not sponsored 1 ... 4.400 SIT
Film Not sponsored 2 ... 4.900 SIT

50 g perja ... 9.000 SIT
Film Circa Tour The Movie ... 3.400 SIT
O.S.T. Tu pa tam ... 3.333 SIT

Kako zviti lepo tanko prasico >>
Kako imeti mir med pohanjem >>
Skanktimel >>
Kruh in mleko (in seveda kuksi) >>
Do 31. marca 2005 si je film ogledalo:
24.259 gledalcev
 
     
 
KRAŠKI ROUD TRIP

BLODNJE - PRVI DEL

Po dolgih letih dolgočasenja ob večini slovenskih filmov, smo se v nekem trenutku scenaristi filma TU PA TAM odločili, da bomo napisali in posneli film, ob katerem bomo iz kina prišli nasmejani in sproščeni. Da se bomo, enkrat za spremembo, ob gledanju slovenskega filma, v kinu zabavali! Ob vseh socialnih dramah in 300 milijonskih vrednih, zakompleksanih kulturniških projektih (moj oče jih imenuje "projekt mnogih za enega"(gledalca-op. Mitja Okorn )), ki jih financira država, smo se odločili posneti film o slovenski urbani mladini na zanimiv, žanrski in predvsem zabaven način. Menim namreč, da po >Kekcu<, če karikiram, v Sloveniji že dolgo ni bilo pravega mladinskega filma, predvsem pa ne takega, ki bi skozi preprosto zgodbo in z veliko mero črnega humorja pokazal, kako v bistvu živi današnja mladina in kaj se mladim v mestu danes resnično dogaja.

Za dogajanje smo vzeli naš rodni kraj - tako imenovani >Kransterdam<, čeprav vemo, da ima prav vsako mesto in vsaka država svoj >Kransterdam< in svojo >klopco< na kateri se zbirajo tako imenovani lokalni luzerji, ki to prav gotovo niso. Tako je za naše pojme nastal prvi pravi slovenski >street< film, v katerem ni pomemben ne denar (zato smo v njem tudi pustili nemške marke) in ne zgodba, temveč prijateljstvo med glavnimi štirimi junaki, dialogi in humor, ki vse to povezuje.

Tako smo ob dejstvu, da od države nikoli ne bomo dobili potrebnega denarja, da bi film pri svojih 19 letih realizirali, v roke vzeli kamero in z mišljenjem, da je v življenju vse >simpl<, posneli film. Tako smo mislili, da bomo zbrali nekaj ljudi, stvar posneli, jo zmontirali in po pol leta že gledali svojo stvaritev v kinodvoranah. No na koncu smo film ustvarjali 4 leta. Po vseh prepirih, pretepih in parjenjih jih je veliko obupalo, ampak nekaj nas je le ostalo saj smo hoteli dokazati, da se da z voljo, neobremenjenostjo in mnogimi, predvsem iskrivimi, idejami, tudi v Sloveniji narediti film! In tako je nastal naš >no budget< prvenec, ki od vsega začetka ni imel denarja, je pa imel nekaj drugega: Srce in Željo. n seveda par >odbitkov<, ki smo celotno stvar speljali do konca. Upam, da bo za nami prišlo še več takih, kot smo mi, ker bo z aradi tega v slovenskem filmskem prostoru prišlo predvsem do večje konkurence, večja konkurenca pa vodi v vedno boljšo kvaliteto. Prav te i dejne kvalitete in predvsem raznolikosti v slovenskih filmih, pa se pri nas prav gotovo manjka. In tisti, ki se v Sloveniji boji konkurence in zaradi tega noče podpirati mladih ter >odbitih< in poskuša to konkurenco omejevati, se prav gotovo zaveda da dela zanič filme (ali pa ne). In ravno zaradi tega hočemo več >odbitih< filmov in več >odbitih< režiserjev, ker imajo samo še taki možnost ustanoviti tako imenovani >Slovenski Hollywood<, ki ga pa Slovenija nujno potrebuje. In hvala bogu za LIFF-e, ki je dojel, da se tega v slovenski filmski industriji manjka in da se bo morala naša država naučiti podpirati in spodbujati mlade in predvsem drugačne filmske ustvarjalce, ki mogoče niso izbrali >ustaljene< poti, za dosego svojih ciljev. Cilj pa je v našem primeru snemanje in režiranje naših vizij in sanj.