| |
BLODNJE - PRVI DEL
Po dolgih letih dolgočasenja ob večini slovenskih filmov, smo se v nekem trenutku scenaristi filma TU PA TAM odločili, da bomo napisali in posneli film, ob katerem bomo iz kina prišli nasmejani in sproščeni. Da se bomo, enkrat za spremembo, ob gledanju slovenskega filma, v kinu zabavali! Ob vseh  socialnih dramah in 300 milijonskih vrednih, zakompleksanih kulturniških projektih (moj oče jih imenuje "projekt mnogih za enega"(gledalca-op. Mitja Okorn )), ki jih financira država, smo se odločili posneti film o slovenski urbani mladini na zanimiv, žanrski in predvsem zabaven način. Menim namreč, da po >Kekcu<, če karikiram, v Sloveniji že dolgo ni bilo pravega mladinskega filma, predvsem pa ne takega, ki bi skozi preprosto zgodbo in z veliko mero črnega humorja pokazal, kako v bistvu živi današnja mladina in kaj se mladim v mestu danes resnično dogaja.
Za dogajanje smo vzeli naš rodni kraj - tako imenovani >Kransterdam<, čeprav vemo, da ima prav vsako mesto in vsaka država svoj >Kransterdam< in svojo >klopco< na kateri se zbirajo tako imenovani lokalni luzerji, ki to prav gotovo niso. Tako je za naše pojme nastal prvi pravi slovenski >street< film, v katerem ni pomemben ne denar (zato smo v njem tudi pustili nemške marke) in ne zgodba, temveč prijateljstvo med glavnimi štirimi junaki, dialogi in humor, ki vse to povezuje.
Tako smo ob dejstvu, da od države nikoli ne bomo dobili potrebnega denarja, da bi film pri svojih 19 letih realizirali, v roke vzeli kamero in z mišljenjem, da je v življenju vse >simpl<, posneli film. Tako smo mislili, da bomo zbrali nekaj ljudi, stvar posneli, jo zmontirali in po pol leta že gledali svojo stvaritev v kinodvoranah. No na koncu smo film ustvarjali 4 leta. Po vseh prepirih, pretepih in parjenjih jih je veliko obupalo, ampak nekaj nas je le ostalo saj smo hoteli dokazati, da se da z voljo, neobremenjenostjo in mnogimi, predvsem iskrivimi, idejami, tudi v Sloveniji narediti film! In tako je nastal naš >no budget< prvenec, ki od vsega začetka ni imel denarja, je pa imel nekaj drugega: Srce in Željo. n seveda par >odbitkov<, ki smo celotno stvar speljali do konca. Upam, da bo za nami prišlo še več takih, kot smo mi, ker bo z aradi tega v slovenskem filmskem prostoru prišlo predvsem do večje konkurence, večja konkurenca pa vodi v vedno boljšo kvaliteto. Prav te i dejne kvalitete in predvsem raznolikosti v slovenskih filmih, pa se pri nas prav gotovo manjka. In tisti, ki se v Sloveniji boji konkurence in zaradi tega noče podpirati mladih ter >odbitih< in poskuša to konkurenco omejevati, se prav gotovo zaveda da dela zanič filme (ali pa ne).  In ravno zaradi tega hočemo več >odbitih< filmov in več >odbitih< režiserjev, ker imajo samo še taki možnost ustanoviti tako imenovani >Slovenski Hollywood<, ki ga pa Slovenija nujno potrebuje. In hvala bogu za LIFF-e, ki je dojel, da se tega v slovenski filmski industriji manjka in da se bo morala naša država naučiti podpirati in spodbujati mlade in predvsem drugačne filmske ustvarjalce, ki mogoče niso izbrali >ustaljene< poti, za dosego svojih ciljev. Cilj pa je v našem primeru snemanje in režiranje naših vizij in sanj. |
|
